Krpanka
Krpanka je sestavljena iz dveh plasti blaga, med katerima je mehko polnilo, ki daje izdelku trdnost in toploto.
Najčešče se uporablja kot posteljno pregrinjalo, lahko pa jo obesimo na zid kot dekoracijo.
Zgornji, okrasni del, je iz manjših koščkov tkanin, ki sešite tvorijo novo celoto. Ti manjši delci so lahko zelo različni, tako po vzorcu kot po vrsti tkanine, a zložiti in sešiti jih je treba na tak način, da je celota kljub raznolikosti skladna.
S prešivanjem spojimo vse tri plasti, hkrati pa s tem ustvarimo poseben, tridimenzionalni vizualni učinek, ki daje krpanki dodatno dekorativno vrednost.
Zgodovina krpank
Začetki izdelave krpank segajo daleč v zgodovino, skoraj nemogoče je določiti kako daleč, gotovo pa je, da so se te tehnike uporabljale že krepko pred našim štetjem. Sprva so te domače spretnosti uspevale iz gole potrebe in pomanjkanja materialov, kasneje pa so bile povod za druženje ljudi in potrebe po umetniškem izražanju. V začetku 20. stoletja je industrijska proizvodnja izpodrinila in zasenčila večino ročnih del, kar se je nadaljevalo vse do sredine tega stoletja, ko je potreba po ustvarjanju nečesa lastnega, izvirnega, spet postala živa, tako da ročni izdelki postajajo danes vse bolj cenjeni. Ročno izdelani izdelki danes dobivajo nov pomen – predstavljajo ustvarjalnost posameznika, identiteto ustvarjalca in njemu lasten način izražanja.
Krpanka je sestavljena iz dveh plasti blaga, med katerima je mehko polnilo, ki daje izdelku trdnost in toploto.
Najčešče se uporablja kot posteljno pregrinjalo, lahko pa jo obesimo na zid kot dekoracijo.
Zgornji, okrasni del, je iz manjših koščkov tkanin, ki sešite tvorijo novo celoto. Ti manjši delci so lahko zelo različni, tako po vzorcu kot po vrsti tkanine, a zložiti in sešiti jih je treba na tak način, da je celota kljub raznolikosti skladna.
S prešivanjem spojimo vse tri plasti, hkrati pa s tem ustvarimo poseben, tridimenzionalni vizualni učinek, ki daje krpanki dodatno dekorativno vrednost.
Zgodovina krpank
Začetki izdelave krpank segajo daleč v zgodovino, skoraj nemogoče je določiti kako daleč, gotovo pa je, da so se te tehnike uporabljale že krepko pred našim štetjem. Sprva so te domače spretnosti uspevale iz gole potrebe in pomanjkanja materialov, kasneje pa so bile povod za druženje ljudi in potrebe po umetniškem izražanju. V začetku 20. stoletja je industrijska proizvodnja izpodrinila in zasenčila večino ročnih del, kar se je nadaljevalo vse do sredine tega stoletja, ko je potreba po ustvarjanju nečesa lastnega, izvirnega, spet postala živa, tako da ročni izdelki postajajo danes vse bolj cenjeni. Ročno izdelani izdelki danes dobivajo nov pomen – predstavljajo ustvarjalnost posameznika, identiteto ustvarjalca in njemu lasten način izražanja.